Regrat
(Sicer ti lahko govoriš, da je vsakič isto, ampak jaz vem, da ni.)
Ne, ni vsaka pomlad lepa.
(Mogoče si že prestar in še vedno premalo zrel, da bi to dojel.)
Jaz jem regrat. Vsako pomlad! Letos še posebej veliko, ker je zastonj.
Edina škoda, ki sem jo (jaz) naredila, je, da sem spet skrhala tisti nož za regrat.
(Spet te bom celo leto prosila, da ga nabrusiš – Ah, pusti! Letos ga bom sama.)
Dobila sem ga od stare mame. Tudi ona ga je krhala. In moja mama in jaz.
Tudi moja hčerka ga bo. Če jo bom kdaj imela. Ampak najbrž ne. Moj regrat je že odcvetel.
Zato bom nož dala zabosti v svoj grob. In s tem bo konec zeliščarskih zgodb
in konec klana žensk, ki so vedele,
da ni vsaka pomlad lepa in da je regrat samo včasih res dober.
(Regratovih lučk pa tebi ne bom več trgala. Kar sam si jih daj!)
Zalka!!!
Fino te je brat. V poeziji.
Zanimivo kaj vse nam prinaša tale pomlad, vsako leto nekaj drugačnega.
Hvala enako :) Res, vsaka pomlad je drugačna ...
Tudi tebe je lepo brat !
Lp, Z
Bravo, Zalka. Za tole žensko pesem! Ne, da ne bom napačno razumljena, nič agresivnega ne vidim v njej, nič protimoško nastrojenega, samo močno žensko klanovstvo je čutiti v njej ...
Ženske v rodu se očitno krhamo na istih stvareh ... sicer ne na prvi pogled enako, saj je vsaka pomlad drugačna, pa vendar ( kot vidimo v pesmi: iz roda v rod gredo nerazrešene zgodbe, isti nož, ki se znova in znova skrha na istih rečeh. Vprašanje je, kaj se z zgodbami zgodi, če se ženski rod ne nadaljuje.)
Regrat pa ... kot vsak začetek (zgodaj spomladi), dober ..., nato grenak, nato neužiten . Odvisno od vsake posamezne pomladi je tudi to relativno ... Včasih po regrat sploh ne greš, nož pa čaka ...
To in še polno misli odpira tale spomladanska ... Ženska.
Lp, lidija
Lidija,
iz roda v rod gredo nerazrešene zgodbe, isti nož, ki se znova in znova skrha na istih rečeh.
čestitke za komentar, moram priznati, da tega v pesmi nisem videla, a je kot na dlani!
LP, mcv
Hvala Lidija,
res, v tej pesmi ni nič proti moškim. Moški so samo zraven, niti ne razumejo, niti se ne vtikajo. So samo nerazložene in skrite zgodbe žensk, ki si sledijo iz roda v rod. Nož se vsakič znova krha, zgodbi ne moreš priti do dna. In seveda porajajoče vprašanje, ali je konec ženskih zgodb, če se ne nadaljuje ženska linija. Eh, s čim vse se ubadam ...
Čestitke Zalka za pesem pomladi!
Mi je pa "ušla", zgrešila sem jo, jo bom pa zdajle zaužila:).
lp, ajda
Pomlad in regrat, jaaaaaa, čestitke in lp:)
Ida
Čestitke, Zalka :)
Lp, Lea
O, hvala dekleta :)
Sem bila zelo prijetno presenečena, ko sem zvedela.
čestitke, Zalka!
Lp
Zelo lepa in odpira veliko občutij. Čestitke!
Komentiranje je zaprto!
_LI.jpg "Zalka Grabnar")
Napisal/a: Zalka Grabnar
- 19. 04. 2013 ob 17:10
- Prebrano 5966 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 711.38