izpljuni me

izpljuni vsa ta nakopičena leta

leta cvetja

parjenja lastovk...

pljuni mi v obraz

izgubljeno zaupanjenje

odvržen gnezdenja čas...

... oba preklinjava dan

ko se ne spomniva več

kdaj

zakaj so bili objemi topli

telo mehko

napeto od želje  dotikov...

kopati morava po spominih

iskati redke gomolje obzirov

kje so najine  planote

sočnih poljubov

na jasi poželenj

ko sem z jezikom

dajal večne obljube

med tvojimi stegni

hropel v oktavah strasti

in ti vzdržno pačila obraz

da s kriki ne izdaš

kako si ranljiva

občasno zavedanje dregne

v  stare spomine

takrat se zavedava

da vseeno

nekje globoko v nama preveva;

v bistvu

prvi žar nikoli ne mine

Pomlad že ve

spiro