pri korenini se je rodilo

počasi raslo proti nebu

od tam hotelo videti vse zvezde

občutki so bili neopisljivi

vendar so se kot pepel

valili na listu papirja

izluščeni zvoki iz okolja

so strmo naraščali

s pričakovanji rojstva

v strupu imena

se je kotilo nekaj večjega

neznanega

oči so bile zmedene

kam naj gledajo

zmaji so preleteli

narobe obrnjene strele

na drugi strani vesolja

se je prižgala luč

Matej_Krusic