prvič sem potemnel, ko so si otroci
rdeče prebarvali zobe. nad celjem
so brenčale svetlobne ličinke in bog
se je spremenil v cipreso. goli konji

so se udomačili v papirnatih hiškah in
pesniška simbolika je postala prozorna.
ko sem zaprl oči, sem videl črno sonce:
odel sem se v zemljo, se zlomil in spet

postal cel. le na mojih belih rokavih
se je počasi sušila rjava kri in kače so
znova slabotno zadihale v posušenih
rečnih strugah. lepše bi mi bilo sanjati

o kristalnih plitvinah in se skupaj z dračjem
zložiti za domačo hišo. a mrč na strunah je
bil kriv, da sem vam zajokal v trhlem jeziku.

Dani Bedrač