Prihaja od nekod zgoraj,

potuje za sledjo svetlobe,

proti skritem koncu odsekanih,

zakaj neki,

saj je le ČRNI GRABEN,

od vseh občudovani,

od vseh prekleti,

kdove zakaj,

vrh morale trenutnega studa,

zaničljiv pogled škilastih oči,

ko je strahotno brnenje padalo v karnalno vrednoto,

v stanju vedrenja,

v občutku vizionarskosti,

robovi smisla,

zamislite si globoko grlo,

nekakšni Jugo steber,

zanesljiv, tovar(n)iški in uibr zabaven,

a s plešo na vrhu butaste glave,

vodi samega sebe,

brez potrebe,

brez instinkta,

le sanjal o krvavi kopeli,

ljubezni same,

videl luč v steni..., zaslišal krik,

skrival se v brezčutnem nebu,

ali v njegovem dnu,

železo.

Bilban Uroš