Ves ta cirkus nima podlage za potovanje če v kovčku ni bitja tvojega srca
Ne vem kam grem ne vem kam padam ko prestopim tvorbe velikega poka
Vsa ta pamet nima smisla dokler ne umažeš mojih barv s svojo nedolžnostjo
ko raztrgaš rokave s kril spet lahko objamem idejo in vidm dno s hrbtne strani
Strah zadržuješ v spodnjem nadstropju točno pet prstov od srca
vabiš me na sprehod lažeš da je zadnji iz najinega opusa... lažeš
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: S.R.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!