Samo besedo iščeš.
Virtuoz brez violine.
Svoj pogled upiraš
v monolog po vrsti zbledelih spominov.
V živahnem spevu
se april igra
z najino staro, komaj razgaljeno kožo.
S štirimi letnimi časi
se sprehajaš po smehu oči,
po naplavinah dotikov.
V koraku si,
v oddaljenem nebu otroštva.
V presunljivi nežnosti bližine.
Samo besedo iščeš.
Občutena, intimna, lirična pesem o nespregovorjenem, ki se skozi spomine preriva v sedanjost. Čestitke,
Ana
Hvala, urednica Ana za tako lepo prenešeno vsebino v vezano besedo...na tvoj in moj način je nespregovorjeno postalo skoraj tako, da lažje prebiva med dvema :)
Lep pozdrav in hvala še enkrat.
Majda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!