Miro, pesem se me dotaknila in ti dam v razmislek nekaj popravkov, ker mislim, da si pesem to zasluži. Razmisli in če se ti zdi upoštevaj ali pa tudi ne : )

kakor mavrica se je bleščala
ko sem zaloputnil vrata
nisem več slišal njenih udarcev
po novem pohodnem laminatu
bil sem že daleč stran
dovolj je bilo preslišanih obljub
in nespečih popoldanskih počitkov
dovolj je bilo slavnostnih govorov
in terapevtskih seans
enostranskih političnih dialogov
ki niso več vodili v izhod iz krize

žametna vrtnica bi kmalu postala
bela krizantema če ne bi odšel
niso me več grele ne tvoje solze (mogoče bolje njene, ker je že v 1.kitici ona?)
ne tvoji dotiki (mogoče njeni)

ostal mi je 

samo izhod številka tri

na drugem peronu levo

meni  edinemu potniku (mogoče bi tukaj pridal npr. v neznano, v samoto, na Mars, v tretje življenje ... mogoče pa kar: v samega sebe ...  : )

Lep pozdrav, Marko

hvala da si jo vsaj prebral ......še večja hvala za pomoč.......prav imaš dosti boljše teče in tudi bolj smiselna je
hvala marko

Miro, ni zakaj : ) Z veseljem preberem vse, če pa imam še kak preblisk in čas ga pač delim z ustvarjalcem pesmi. Popravi še njene solze, razen če si se tako odločil (tvoje solze in njeni dotiki. Pa o koncu še razmisli, mogoče se motim, ampak nekako mi manjka udaren zaključek.

Lp, Marko : )