Razprt kot cvetlica,
sinje barve zre v tla,
kot ti, ko se srečata.
Nekako si ne priznata,
da lahko utirjala
si skupaj bi pot,
da lahko bi božal jo po laseh,
prsti bi čutili tvoje,
da lahko bi slišala utrip srca,
ko ležala glava bi na
prsih tvojih.
Včasih pa le;
dva para oči se srečata,
se pogledata in pobožata.
Molčita.
Vsak gre svojo pot.
Hrepeni, ali tudi ti?