STRGANA KLOVNESA

Kot da bila bi kakšna »vic-mašina«,
Obračate se name v salvah smeha,
Zavedajoč se ne, da je od vina
Postala komična vsa ta pritleha.

Za hrbet skriti kapljo sem peresa
Prisiljena bila že ur nešteto
In presubtilno cinična klovnesa
Nastopiti na prhkem taburetu.

Vaš »smeh-podajcelj«, vaš »krohotomat«
Z nevidno culo v bridko desetino
Sem šla. In nekater dovtip kosmat
Je dolbel v mojo dušo brazgotino.

A kar resnično bi želela dati,
Kar v meni dobrega se je zgostilo,
O tem sem vedno morala molčati
Jaz – vaše sle objestnosti gonilo.

Na dionízijah neskončnih tiho
Se pesem v meni je razpletla z motka,
Pero se posušilo je v prepihu
In čvrsto skorjo zjédkala sirótka.

Sem latvica, v kateri ni več mleka,
Prikazen votla, nema, neutešna,
Ki se ji para norčevska obleka.
Povejte: se vam zdim še vedno smešna?




* Dionízije: slavja v čast Dionizu, bogu veselja in vina.

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Komentiranje je zaprto!

Aleksandra Kocmut - Kerstin
Napisal/a: Aleksandra Kocmut - Kerstin

Pesmi

  • 01. 10. 2008 ob 00:02
  • Prebrano 941 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 260
  • Število ocen: 6

Zastavica