LINCOLN
Toliko in toliko let
po aboliciji
smo na slabšem.
Papirji sicer štimajo,
z Vrha tudi,
od Svete Trojice tudi,
a Lincoln bi,
če bi živel,
rekel Johnu Wilkesu Boothu:
ubij me, jebemti,
a tokrat dokončno,
prekleti amater!
John Wilkes bi padel
Lincolnu v naročje
in rekel: MENE TEKEL UFARSIN,
gospod predsednik,
a jaz sem za časom,
če hočete umreti,
pojdite čez cesto pri zeleni luči.
Nesrečni Lincoln
ni vedel:
če presekaš eno verigo,
se kurba na dežju namnoži
kot deževniki.
Potem pomečejo stran ključe,
pa smo tam.
Na plantažah,
beli in črni,
taki in drugačni,
prekopavamo iPhone
in poslušamo Velikega brata,
ki, prasec, od nekod popeva:
Swing low,
sweet chariot,
comin' for to carry me home ...
Prav jebe nas v glavo,
saj ve:
verige držijo.
Vse skupaj je šov,
resničnostni ali ne,
to zdaj ni več pomembno.
Naredimo križ.
urednica
Poslano:
16. 04. 2013 ob 15:47
Spremenjeno:
16. 04. 2013 ob 15:51
če se zgodovina ponavlja, je Lincoln še živ (in ima vsega dosti) si želi umreti, njegov atentator Booth pa zavrača ponovni atentat s svetopisemskimi besedami: vse je že " prešteto, stehtano, razdeljeno" ...
Uvod v nekaterih pesmi, tudi te, zahteva malo obnove zgodovine (Booth, ki je Lincolna ustrelil zaradi naspotovanja osvoboditvi sužnjev, na kratko
), drugače gre pesem mimo površnega bralca.
in če bi šla mimo nas tale pesem, bi bila škoda velika. Pesem z izjemnim besednjakom govori o večnem suženjstvu ... zgodovina se ponavlja, sužnjelastniki in sužnji ostajajo, le oblike, barve, pojavnosti se spreminjajo
"Vse skupaj je šov,
resničnostni ali ne,"
In ves šov je resničnost in resničnost poje blues in iz resničnosti nastajajo pesmi.
Tudi tale.
čestitke!
LP, lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krajnc
- 14. 04. 2013 ob 22:57
- Prebrano 837 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 223.6
- Število ocen: 5