Pa veš ?
Pa veš, da sploh me ne poznaš,
čeprav si vse deliva
in jaz, kako naj ti priznam,
sem le pogojno živa.
Kako naj ti povem, da vse,
karkoli sva imela,
postavljeno je v temelje,
ki v njih se plesen dela.
Poglej vsaj sebi v oči,
če meni več ne moreš.
Priznaj, da te sploh ne boli,
nič ... Sanjati ne zmoreš.
Že dolgo sem na mrzlih tleh,
prevezal si mi krila.
In blata, ki tiči v obeh,
ne bova več izmila.
Še vedno tvoja, kakor prej.
Usoda je hotela;
kar si dobil, le še imej ...
Jaz v sanjah bom letela.
čeprav si vse deliva
in jaz, kako naj ti priznam,
sem le pogojno živa.
Kako naj ti povem, da vse,
karkoli sva imela,
postavljeno je v temelje,
ki v njih se plesen dela.
Poglej vsaj sebi v oči,
če meni več ne moreš.
Priznaj, da te sploh ne boli,
nič ... Sanjati ne zmoreš.
Že dolgo sem na mrzlih tleh,
prevezal si mi krila.
In blata, ki tiči v obeh,
ne bova več izmila.
Še vedno tvoja, kakor prej.
Usoda je hotela;
kar si dobil, le še imej ...
Jaz v sanjah bom letela.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- 30. 09. 2008 ob 19:07
- Prebrano 623 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 361
- Število ocen: 12
