od jantara niska
jezero je neveste odbačen veo
osunčan mesec što grize sebe ceo
kada mora da se vrtim tako jako
oči da pokidam od porcelana
da pticu odreknem od leta
i šumu krila četinara
da trešnju suzim do behara
kada moram u te lude njiske
u eone što kaplju izranja
od njih dragoj dar sačini
nisku od sjajnog jantara
blagovesti pokajanja
kad je tebi
da te leči
da te čuva
da ti prašta
da te greje
do osmeha joj usijanja
urednica
Poslano:
13. 04. 2013 ob 22:54
Spremenjeno:
13. 04. 2013 ob 22:54
Kot urok in pradavna uspavanka, lirična in zanimiva, tudi zaradi zornega kota. Čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: kjk
- 13. 04. 2013 ob 11:34
- Prebrano 906 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 394.1
- Število ocen: 10