v vrstah in stolpcih
smo stali sproščeno. Nismo bili več
enako oblečeni in obuti, vendar smo vsi
složno ponavljali
za velikimi, da bi bili tudi mi
veliki nekega dne. Ko smo prerasli svoje
čevlje in obleke, so se nam oči
od ostrine barv razlile. Nekateri
smo se naučili gledati svet
navznoter. Nekateri
smo ostali slepi.
Evelyn, dober začetek in napoved zaključka, potem pa malo zapelješ na stran, namreč začneš s:
: smo stali v vrstah ...
končaš pa nekateri so ...
Menim, da bi pesem s prvoosebnostjo zaključka postala bolj prepričljiva
?
LP, lidija
Pozdravljena Lidija,
imam občutek, da bi prvoosebnost bralca ali pisca še posebej razgalila. Morda je pa prav to potrebno za dotik omenjenih dveh.
Ta neposrednost mi bo še dala misliti ...
lpt
no, potem je pa še ena možnost, da prvoosebnost ukineš tudi v uvodu?
Lp, lidija
Naj ostane tako, drugače bi postalo preveč oddaljeno, odmaknjeno. Vseeno hvala za predlog. :)
lpt
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Evelyn
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!