Ker veter ne veje
Ni ideje,
ker veter ne veje.
Tišina je v zraku
in um v somraku.
Lenobno prekladam
se iz kota v kot,
v glavi premlevam,
če šla bi na pot.
Mi sonce res paše,
narava mi godi,
naberem moči si,
telo mi spet shodi.
Ideja se vrne,
in rima sprosti,
jaz se spet najdem,
telo zaživi.
Antonija
Napisal/a: Antonija
Pesmi
- 10. 04. 2013 ob 19:01
- Prebrano 642 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 106.36
- Število ocen: 5