Ker veter ne veje

 

Ni ideje,

ker veter ne veje.

Tišina je v zraku

in um v somraku.

 

Lenobno prekladam

se iz kota v kot,

v glavi premlevam,

če šla bi na pot.

 

Mi sonce res paše,

narava mi godi,

naberem moči si,

telo mi spet shodi.

 

Ideja se vrne,

in rima sprosti,

jaz se spet najdem,

telo zaživi.

Antonija

Komentiranje je zaprto!

Antonija
Napisal/a: Antonija

Pesmi

  • 10. 04. 2013 ob 19:01
  • Prebrano 642 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 106.36
  • Število ocen: 5

Zastavica