Ob-

redno jutro

                              (Meti Kušar)

Zadnje čase zaspim z Jaspisom na prsih.

Sanje mi uidejo še preden odprem veke.

V medlem spominu

(ko so podrobnosti le še sipina)

si tu in tam

na stežaj odprem okna

da mi skozi odsvit petja

na mizo skoči vrt vseh vrtov.

Mete ne morem brati z rokavicami.

Ne gre, z rokavicami si prav tako

ne morem pomiti nobene posode

(s koprivami je res nekoliko drugače

odvisno, kako me kdaj prime)

Meto pa berem tako, da vsakič

nekajkrat obrnem list in ovohavam prst.

Prst je isti, duh pa ni.

Meta mi diši na poseben način

sama po sebi

z vreliščem v skodelici osveži prostor

ah, ta jezik!

filigranska umetnina tisočerih

brbončic. Gejzirska ekspanzija

neizrekljivega. Čista poezija!

Dobro jutro, Dobro Jutro!

Meta na mizi, med krhlji

mojih nedokončanih pesmi

odprto pismo iz Madeire

(je čisto blizu  Otoku sreče)

privoščim si, zakaj ne? še eno

pesem, trdo kuhano jajce,

še kako je spolzko

pod predrto lupinico

vem

izmika se

dokler ne zagrizem

potem pa znotraj poči sonce.

Razsvetli me.

breza