Zataknila si se v gmotah in gnečah,
zataknila si se v grlu steklenice.
Ne moreš mimo tisočih angelskih glavic
in pilastra svojih razmišljanj. Na poti
strahu so množice nasedle v grlu in
med sivimi elementi prežarčenih pogledov si za seboj
povedala vse, kar je znoj že izlizal
skozi stoletja previdno nataknjena navideznim zamikom in
tvoja brezčasna snov
znova išče trenutke, da bi se lahko razgalila
in razpustila razčlovečene ideale
in spone zlepljenih telesnosti.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Evelyn
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!