Ta tvoja mrtva pesem nemo blodi,
saj se v črnini čisto nič ne vidi,
v temí se mali nežni stavek spridi
in v sencah zdrizast strah za tabo hodi.
Dopusti, da prebarvam jo v modrino.
Odpri mi, da prepiham spolzka brezna,
ki skrivajo prehod v slepila jezna
in v grlu ti vozlajo pajčevino.
Zaplavaj z mano, pesem je rumena!
In včasih tudi bela in brez konca ...
Povsod vdeluje najina semena.
Tam pod prstjo ne boš dojel več zvonca,
zato zravnaj prestrašena ramena.
Peljiva skupaj, daleč ni do sonca.
Krasna!
No, pravijo (nisem meril), da DALEKO JE SUNCE. (naslov ene knjige)
Tisto: RUMENE / SEMENA, je le zaradi rime; lahko se reče: boljše Rumena pesem, kot rumeni tisk.
Lp, Maki
ne, ni samo zaradi rime, MAKI ...
če že moram razlagat : "najina semena" je to, kar "sta" pesniški subjekt1 in PS2 nekoč, ko je bilo še vse rumeno, sejala skupaj in noben od obeh (še) ni videl črnine ...
LP, Lidija
No, pa smo se nekaj naučili...
... glavo gor. Za dežjem, vedno pride sonce.
Srečno!
Maki, naj bo po tvoje :)
Ko sem zadnje čase prisiljena skozi tuje oči gledati črnino, postaja tudi moj pogled vse bolj črn. Rada bi videla sonce, modrino :)
Drugače pa dobra pesem, Lidija:)
Lp, Lea
Meni je čudovita; pesem je lahko res vsake barve, kakor jo obarvaš... včasih se prebere v drugih barvah, kot je spisana ... tole vreme je res bilo že skrajno depresivno in se je polastilo že marsikaterega pozitivca ... ampak smo ga dočakali, smo prifurali do rumenega ....
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!