Noč je odrinila vrata
Zadaj pri vratnih vretencih
je vdolbina za tvojo,
včasih pikajočo, brado in nos.
Čutiš krivuljo moje hrbtenice?
Kot skladen košček sestavljanke
pade v tvoje naročje.
Svetlobne zaplate nebesne brlivke
se sprehajajo
po valujočem reliefu posteljnine.
Zdaj sva več
kot le Platonove ideje senc.
Stopila sva iz votline
in peljala na sprehod
osvežene barve in nove oblike.
To pa je ena taka pristna, nepotvorjena ljubezenska pesem, ki bo raznežila tudi malo trša srca ... Čestitam, Evelina.
Lep pozdrav
Andrejka
Hvala, Andrejka. Kar steklo je, ko sem videla sončno napoved za četrtek. Kaj bo šele takrat, če bo res sonce :)
Tudi meni je pesem zelo všeč, sveža, igriva - edino, kar me zmoti je kliše v zaključnih verzih (snela sva ljubezen z oltarja) - morda bi zadnja dva verza lahko izbrisala, se mi zdi, da ponovita na manj posrečen način, kar si zapisala že prej. Kaj meniš?
Lp, Ana
Ana, mislim, da imaš prav. Nič premalo ne bo, če zbrišem :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Evelina
- 07. 04. 2013 ob 11:28
- Prebrano 858 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 662.11
- Število ocen: 17