List
Utrujen list
se nagiba k tlom,
skoraj večni sneg
letošnje zime
ga neprekinjeno
pika in mokri.
Ni časa za rast,
kadar se proti mrazu bori,
da ostane na veji,
da se obdrži.
Primem vejo,
zagibam mokroto,
da pada po zemlji,
kakor še večji naliv,
zdaj sem mokra jaz,
občudujem list,
zdrži.
IŽ-lev
Poslano:
03. 04. 2013 ob 08:02
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Pesmi
- 03. 04. 2013 ob 02:45
- Prebrano 545 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 193.38
- Število ocen: 7
