plemenito branje
izpred mojega rojstva
z vonjem po pršicah
oteto smetnjaka
njegova krinolina
pušča sledi v drobni mivki
ne bom zapogibala vogalov
čeprav veter pušča koščke
vlažnih alg na platnicah
s papirja skačejo
rakovice in noetove ladjice
nikoli videne palače
odpirajo vrata na dlani
slane sledi
so se vžrle v kolena
in preko hrbta
žari pas toplote
v drugi steče čista ... premet med prvo in drugo je verjetno na mestu, kot stopala, ki najprej potrkavajo ob rob pločnika ;) (?) - tako mi deluje moment konec prve - začetek druge
Hvala, Jure!
Govor je o knjigi, a knjiga je odraz-slika življenja. Besedne zveze je pa možno interpretirati subjektivno, kakor kdo.
LP, mcv
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!