Verzificirani se stavki mi podijo
preko zavojev skuštranih možgan,
o tem kako hudo je biti sam,
kako težko je najti simpatijo

v baburah, ki potrošniško drvijo
nabirat 'nujnosti' iz dneva v dan,
da bi živele kot kraljice iz sanj,
čeprav noč vse pretvori v ropotijo

pod vplivom nedoumljive čarovnije,
da so primorane zavreči vse
vnovič nakupljeno 'za večne čase'.

In vsaka, ki vsaj malce da kaj nase,
smeti razvršča v prid ekologije.
Smetarstvo je postalo znak  'high' klase.

P. S.:

"Razvrščajo tako tudi može?",
mi Zlod miru ne da.
                                Iz hudobije?

Tomaž Mahkovic