On
Na začetku
je bil bog
in tudi na koncu
je ostal edini,
ki je ustvarjal
nove svetove.
Vmes smo hodili
z drobnimi koraki
pod budnim očesom
smo širili nebo.
Potem pride
božja kazen
in strehe se dvignejo
s hiš,
zemlja se razkolje,
da hiše potonejo,
kot da nikoli ne bi stale
in čuvale ljudi
od drugih oči.
Ko je konec
ostane še edini
On.
Razklana
se lepim
s sekundnim lepilom,
zbiram koščke
raztresenih predmetov.
Vmes je kazen,
božja,
razen malo užitkov,
dano za slovo.
IŽ-lev
Poslano:
02. 04. 2013 ob 08:30
Poslano:
03. 04. 2013 ob 02:39
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Pesmi
- 02. 04. 2013 ob 07:09
- Prebrano 602 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 176.39
- Število ocen: 7