spet me je odneslo
v fantomsko deželo
kjer se moja pesem spaja
s tvojim dotikom
kjer je jutro belo zaradi rjuh
in večer nejasen od prenasičenosti
z evrofijo

črka črko izpodrine
in sumničavo preplavi me
realnost

uničila bi jo,
še prej zaprla v leseno škatlo
zažgala in v obteženi vreči
potopila pepel v neskončnost
lepih sanj

in se ne srečala več z njo,
nikdar je spoznala
nikakor sprejela;

čas se spet obrne in spremeni

vstanem, delam, govorim in spim
moja pesem
in tvoj dotik;
mogoče
nekje drugje

kai