Kako globoko seže dež

ki prav jesensko prši v tej pomladi

Blodim po praznih ulicah

dotikam se spominov

tu in tam se nasmehnem

ali se nakremžim in zdi se

da mi je kaplja kanila z obrvi v oko

A te ki polzijo po obrazu so slane

Kako globoko seže dež

kapljajoč s temena

in čez tilnik za ovratnik

Kako globoko

po licih

čez ustnice

in z brade na razpete prsi

Kako globoko seže dež

skozi razgreto kožo

od znotraj razžarjeno s poljubi

ki so se skrivaj prikradli tja

in z nohti potiho

spraskali srce

Kako globoko seže dež

skozi dotik njene roke na stegnu

ki požene ogenj in led po telesu –

doseže dež

to ognjevitost

Kako globoko sežejo solze

sežejo do ujetih poljubov

skrčenih v krhek utrip

Lahko s svojim ledenim objemom

zaihtijo do spominov

Jim zmorejo zapreti

hrepeneče oči

Kako globoko seže dež

Milan Novak