Original Arthur Rimabaud: Občutje

a tole je potem prevod? a je rambo tud pihnu kakšnga ?:))

je pa takole: me je nekdo poskusil učiti:

Ne misliti je edina nedolžnost

kar ni tako nujno neres.

lepe sprehode, pa pazi, da je ne pohodiš, sicer je pa v Trzinu še premraz za vn dajat, a ne?

lp

lp

Saj sem vesel tvojega komentarja, a včasih si skoraj rajši želim oceno,  kakšno petico ali 4/5.

vseeno hvala

jaz pa ravno woodoo na Gregorja izvajam, da nas preuredi na komentiranje in ne ocenjevanje ... no. te razumem, ocena zna pomagati, da dobiš še svoj zunanji občutek za pesem, res lahko koristi, in res je da lepa ocena vseeno razveseli.

jaz ti nisem dal ocene, ker tele ne znam oceniti, najraje pa dajem petice. se pa lahko z veseljem spomnim tele tvoje vrshunske, kateri bi dal tudi več kot 5! - panajbo:

teli bi dal 3.99, kar pri meni pomeni 4,5 in višje - ( ker vidim pesem in njen potencial še ločeno)

tudi jaz, evo paradoksa, si včasih želim ocene, ampak to verjetno bolj zato, ker so pesniki tukaj bolj redkobesedni in so komentarji bolj ... simpatistični in ne toliko resni - pa si potem z dešifriranjem decimal pomagam, seveda je to čut, ki deluje avtonomno, saj enkrat je treba priti do tega, da rečeš: bilo je lepo in težko mi je pustiti vas, a kaj ko moram naprej - vsaka ocena odpade iz pošteva ;)

pa naj se dotaknem pohice:

verha prešerna ? imaš napisano vreha

in sicer, dalje:

pesem je lepa in nežna in čuti se da bi rada dala vsakemu le lepote, ki jih uživa. poskusil bi jo še malo sprostiti, da bi tok besed nosil sporočilo ujeto v njej, in ne toliko gledal, da naj izgleda kot pesem.  je pa lepa. za presežek: jaz ocenim, tam, kjer je jezik že avtonomen, ali pa tok pesmi tak, da ujame pojme, pomene, sozvočje z mislimi, ki so prehitevale in postele vrstice, kot lojtrica pesmi,

tako malo sem napisal, da sem se še držal, naprej bi jo že kar prijel in začel plesati z njo, moje plesalke pa meni najprej pokažeje vse, kar je pod krilom in nad ;)

lp