jajce si in ona je pesem
polžje sluzavo se vleče v tebi
in je sama sebi odveč
polagoma se zgošča in dobiva oblike

imaš trdo rdečo lupino
ločuje vajina prizadevanja
nisi je klicala
nikoli je nisi razumela
nekoč si se začela zavedati da je tu

ti pa bi se rada valjala po travnikih
in mehkem mahu pod bukvami
med petelinčki in konopnicami
včasih bi rada, da ti sonce stali oči
kotrkljala bi se po produ
dokler ne bi izpraskala rdeče

pobarvali so te nekoč v obljubljeni deželi
kjer so hiše imele lepe fasade
in so otroci ustvarjali nove družine
dežela je postala oddaljujoč se privid
v tvojem drobovju so ostale zapičene
črepinje tisočev ogledal
razbitih v vetru časa
boli boli boli boli boli boli

ne razumeš zakaj so se hudourniki
spremenili v grenko vino ne le zate
tudi za druge ki jih srečuješ
le ona ki zori v tebi in pritajeno čivka
ti je v uteho
veš da bo ona tista
ki bo prekljuvala lupino
in poletela nad deželo
upaš verjeti
 

modricvet