Odhajam

prav kmalu

v še eno predolgo noč

z željo po spokoju v sebi

a zaman je upanje

da bi odtaval naproti sanjam

tokrat z zaprtimi očmi

ne nikakor ne

ne bom zaspal in sanjal o tebi

strmel bom v tišino

s široko odprtimi očmi

te gledal kako prestopaš prag

kako brzim v tvoj objem

vpijam mehkobo tvojih ustnic

in resnično

oči bodo sanjale odprte

kot že toliko noči poprej.

igor žuravlev