Ledeniški trup velike ladje.
Zmrznjen, kristaliziran in jeklen.
Obrnjen z licem proti morju.
Hrbet plešast, gol, peščen.

Ogenj na strehi usodno odloča.
Oblikuje, kroji, uroči.
Kar je bilo, naj bo pozabljeno.
V umu človeka se vse izgubi.

Dokumentarnost nemo omahuje.
Izris v lečah solzi ostrino.
Dim v kaminu molče napreduje
utrujeni roki zada opeklino.

Druga celina obarva pročelje.
V rumenilu drži isti korak.
Dana beseda popušča, upada.
Ogledalo za izginevanje napak.

Temna svetilka mrači izparino.
V gubah visijo razkošni spomini.
Filmski atelje se ovija v vročino
Osvetljeno z žarometi in načini.

Mateja J.Hočevar