Sama zdaj stopam po pragu življenja.
Nikoli več ne bom zapovedovala
občutkom svoje duše
in ne prožila svojih rok v sončno luč,
kot prej
ne da bi pogrešala dotika tvojih dlani,
ki sem se jih oklepala.
Ko prvič sem zaslišala tvoje korake
prihajajoče k meni
so se prikradli občutki sreče.
Ljubezen mi je tedaj stopila v življenje
prestregla občutke bolečine
in pokazala življenje v novem ritmu.
Ljubim te. Samo ljubim te.
Ne morem zdaj veleti rokam,
da bi držale mojo dušo stran od tebe,
tako izven mene.
Da bi v besedah dokazala strast skrito
sem na liste izlila bolečino
mrtve liste, neme in bele
a vendar meni se zdijo živi.
Trepetajo mi med prsti,
ki jih prosto puščam padati na kolena.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: levcek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!