Ko staro stanovanje
izpljune v noč ljudi,
kot da obuja sanje,
se vase zastrmi.
Na mizi žde: kastrola,
kup glažev, star kruh, nož.
Pod mizo: speča žena,
ob njej zabuhel mož.
Pod pernato blazino
medli otrok hropeč
in muha serje v vino,
pes liže lastni seč.
Na tramu štrik privezan,
kot časomer binglja,
a lunin sij zarezan
je v vamp obešenca.
Song, balada, ki bi jo kakšen Ježek hitro uglasbil.
Sodobnost pač....
dogajanje pa dokaj staro hvala za ________________
Lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tomaž Mahkovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!