matador

poziraj!

v pristanišču kjer je mesto ob morju

leglo k počitku

nastavi se žarometom

ob kanalih

kjer iz njegovih žil

     zaudarja

po kadavrih

nasrši se

postavni bikoborec

naj zaplapola rdeča zastava

med

mrtvaki

ki zarotniško šepetajo  

ki z blatom izpod slanih kamnov

rišejo bojne barve

na obraze

ko prebodeš bikovo srce

se vrne slutnja bivše slave

in prazne glave

se valijo med brazdami valov

hiše

počepnejo kot žabe ob mlakuži

pretegnejo svoje krake

z žmurkastimi okni  

regljajo napev

brezno