Vem za še večje tegobe,

gnilozoba princesa,

preprosta v duhu,

s svojo žalostjo in deodorantom,

v spremenjenem poletju,

in koleno,

razbito v nihilizmu,

se izneveri,

pa minejo ostrine,

pa mine še to,

med mrtvimi brati,

ujeta v mrtvi solzi,

beli volk,

presledek brez bremena,

pod bremenom lastnega ljudstva,

ko zarjove čudež,

prebit skozi prsi,

zdaj hoče še več,

zlobnih duhov.

Bilban Uroš