Slepí ga dan, da vidi le ta svet,
v senci Zemlje morje sonc žarí,
na vesoljni livadi je medzvezdni cvet,
njegov duh zre, v domišljiji in sicer letí.

Ob rojstvu odrezan, v popku spét,
za vzpon z vóljó kôló góni,
od najvišjih vrhov očaran asket,
kline zabija, s srcem móli.

Kot ptič za hrano vrat izteza,
veter žvižga, v ušesih zvoní,
varovan z vrvjo k zenitu pleza.

Z vsakim raztežajem je bližje mavričen lok,
s soplezalcem ali sóló, z žarki v navezi,
se na temenu gôre počuti kot mali bog.
 

Svit