Nimam imena, ki omejuje.
Sem brezčasna vibracija
v punčici tvojega očesa,
zato imam možnost,
da se preoblikujem v karkoli.
Ne potrebujem gurujev
ne prerokovalcev konca
z rentgenskimi pogledi.
Vase moram z lastnimi močmi,
vsi drugi bi s svojimi rešitvami
nevede zadrgnili zanke
okoli mojih sinaps.

Karkoli sem.
Nevidna plesalka brez lastne teže.
Morda se ti zdi,
da se včasih vrtim retrogradno.
V tvoji zavesti navijam nitke vesolja.
Toda motiš se – v resnici le rahljam
nekatera vozlišča v orbiti,
ki so bila zadrgnjena zato,
da bi se nečesa naučila. Oba.
Morava se pretegniti skoznje,
predno napredujeva.

Tako kot zvezd ne moreš ločiti od neba,
ni moč ustaviti nihanja mojih strun
skozi navidezni kaos,
niti potegniti me v površino zrcal,
da bi le tanjšala in tanjšala
svoje misli v dnevnih epizodah,
prave poti do doma
pa ne bi uspela odplesati.

Sem rojstni kraj vseh zagonetk,
sem vsenavzoča akasha.
Ko se v meni zbudiš, odpreš tretje oko,
postaneš pletivo najinih fraktalov,
v katerih je materija
nebistvena.
 

modricvet