Sem kup neumnosti ta dan napisal
in en sonet in enega četrt
pa nekaj sem v beležnico narisal;
še zdaj ne vem je konj? pes? krava? krt?
Vseeno nisem niti črte zbrisal.
Ta list porisan ni bil pahnjen v smrt.
Se materi je kdaj obraz že skisal,
če zdi se njen otrok vsem drugim grd?
Je slišal kdo iz materinih ust:
"Ubijmo ga, bom drugega rodila,
ker ta je grd in suhoparno pust."?
Kot ne bi tega naredila mati,
ne morem jaz (čeprav sem dokaj krut)
življenja vdahnjenega stran metati.
Sonet z naslovom, ki se smeje samemu sebi, saj večje resnice, kot si jo, skoraj ne bo mogel napisati, pa še to v tako dovršeni in zabavni obliki!
:)
Lp, lidija
Hvala, Lidija, sploh za tisto 'dovršeno'.
Lp
Odlična pesem, gre direktno v moj izbor.
Bi bil pa verjetno presenečen nad tem, da tudi matere "mečejo" svoje otroke stran, kadar splavljajo zaradi manjših genetskih bolezni ali pa preprosto "zaradi slabe ocene" s strani očetov ... V tem kontekstu sem v celoti pretresena nad verzoma: /"Ubijmo ga, bom drugega rodila,
ker ta je grd in suhoparno pust."?/ Strašno! Se bom resno zamislila, preden spet kaj pobrišem!
Pozdravček, Beatrice
Hvala, Dantejeva muza za pozorno branje in pretanjen komentar. Me pa v tem svetu ne preseneti nič več, kar ne pomeni, da me ne prizadane, vendar (bom citiral Mahabharato): pesnik mora biti tudi tam, kamor si drugi niti pogledati ne upajo. Tisto o brisanju pa ne jemlji preveč resno
Lp,
T
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tomaž Mahkovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!