1.Po rajskem gozdu šetal sem nekoč,
zagledal rajsko sem dekle gredoč,
na mehki travici sedela je
in venček spletala spominčice.

2.Oj, rajsko dekle sem ji djal
čemu ti bo ta venček zal,
ki s krasom tem primerjat se ne da,
to tvoja mala je spominčica.

3.Posadil sem jo na mehki mah,
odzdignil krilce ji prav na lah,
na njenih bujnih prsih sem slonel
in kradel malo ji spominčico.

4.Ko deveti mesec je minul
na vrata svoja trkati sem čul,
oh, vi gospod, nič strah vas naj ne bo,
prinašam živo vam spominčico.

pepca