
Katranasta kopel
se je zataknila med zobe,
ker jezik pod vodo rad piha mehurčke skoraj kot riba
blup blup blup .
Iz nosa piha otožna para
in vrelo, ki puhti iz kopeli,
lepi na marmornate stene
in iz njih niza ledene kristale,
še v zraku, da padejo
in se razpršijo v drobne kače,
ki gomazijo v usta
in se lepijo na katran.
V ledene kocke ujeti trenutki
hipnega preobrata v preteklosti,
pršijo skozi lasišče v zblaznelem vrtincu.
Odpre se okno in cvetni listi nežno in sunkovito
drsijo po koži. Zbrišejo prenatrpano gomazenje
in svetloba, ki se lomi skozi kocke,
nariše puhaste kepice
in žareče mehurčke
blup blup blup . kot riba
V ledene kocke ujeti trenutki
hipnega preobrata v preteklosti,
pršijo skozi lasišče v zblaznelem vrtincu.
Je še veliko za na ogled postaviti, a tole se je izluščilo skozi pršenje:).
lp, ajda
Kako dobro dene tvoje pršenje parnih kapelj, ko jih opazuješ skozi zamrzlo šipo... vsaj tako se mi dozdeva. Dobra pesem, Prašeg.
LpA
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: prašeg
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!