Moje lakote niso nič drugačne od tvojih. Iz tal

Srkajo kruh, vodo in se kremžijo

Na dnu strupenih koprnenj. Hlapijo

Z vodenih žganj malih pohot,

Topijo strdke zoglenelih poganjkov trpkosti. Izmikanja

so za lakote redni udarci po nekaj počrnelih prstih. Ženejo

Potoke v reke in vrance v galop. Spolzki bregovi

Se izplahujejo iz globokih strug notranjosti. Mirno

Postavljam jezove v času poplav

In jih rušim v sušah.

Evelyn