Sneženo nebo
trga na kose sneženo odejo,
pristaja na kapah
in pisanih dežnikih
in avtomobile beli,
tla dviguje v belo barvo
s sladolednim objemom
in hladom,
da si oblečem plašč
vedno znova,
ko mislim,
da je že pomlad.
A je ni,
mraz mi piha do kosti,
hladi me,
da zmrzujem na pragu pomladi.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!