Kako rada sem ptica,
ptica iz tvojega gnezda...
Ko nosila si me na ramenih...
Ujela sem vsak tvoj smehljaj,
ki je bil namenjen meni.
A odletela sem, odletela...
Vračam se v gnezdo
a je prazno.
Razkopano je, kot sodni dan.
Zdaj obiskujem te v novem domu,
domu starejših občanov.
Priklenjena si na posteljo
a pogled tvoj,
tako mehko me je pobožal,
tvoj vonj in okus
tvoje sonce v očeh,
z zadnjimi močmi ,
pobožalo je moje objokano lice.
hvala Inka, in hvala ker si jo prebrala
Včasih preberem kakšno,me pa mora naslov poklicati in ta me je,..
Sem vesela da sem ji prebrala, zdaj še enkrat.
Lp
Inka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: levcek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!