22.3 ob 22:03
Na koncu poti je sadika.
Hodi.
Slika ne prikaže rasti.
Snemaj.
Rasti, rasti v zel!
Rast je časovnica brez stene.
Obesi se gor.
Zelene žile, polne rdečine pokajo.
Samoironija - ne boli.
Po kaj prihajate, siti?
Sitnobe prenažrte!
Situacija je nepredvidljiva, a poklicana:
poklic stoletja - opazovalec/ka.
Neplačan/a.
Si opazil sadiko na koncu poti?
Koplji!
Pomlad je.
Pod njo pesem.
Poslano:
22. 03. 2013 ob 23:19
Spremenjeno:
22. 03. 2013 ob 23:22
razumem, da je žrtev včasih neznosna,
lepa stvar na svetu je umetnost!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- 22. 03. 2013 ob 22:02
- Prebrano 801 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 365.87
- Število ocen: 10