Prehod
Ne išči me nič več,
saj sila žene te drugam,
stran od moje duše.
Osamljeno je srce moje,
čisto samo,
kaj storiti,mu ni dano;
ali naj poišče v miru čas,
ali v domišljavi čas poda,
kjer prežijo sanje,
kjer domišljija se predaja.
Poiščem vetra glas,
ki vodil me po poti;
tisti pravi,
po stezi stari.
Svetlo jutro,
oddajam polno moč,
polnost v glavi si vihtim,
duša spet našla svoj je bit.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: helena r.
- 24. 09. 2008 ob 20:38
- Prebrano 687 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 256
- Število ocen: 10
