moja se ruka vodi
nad rijekom sa sjenama
(koračam preko mosta kojeg nema
i sretnem brata
koji se vodi
u knjigama)
kao nestalo lice
(i opet jure oko
sjene bagremova
kao vrela
dva jezerca na biciklu)
Eskimska ruža, 2010.
Poslano:
22. 03. 2013 ob 07:36
Spremenjeno:
22. 03. 2013 ob 07:37
Obožavam ova jezerca :)
pozdrav, Mensure
Poslano:
22. 03. 2013 ob 07:41
Spremenjeno:
22. 03. 2013 ob 07:44
znam, sjećam se s fb, s poštovanjem i zahvalnošću..naletjeh na tu pjesmicu i vjeruj ovako sam konto:baš me briga, idem ja ovo postavit, ne gine petica od Jagode a to je dovoljno da ima smisla :)..hvala Ti Pjesnikinjo,velika mi je čast i radost, pozdrav Tebi od sveg srca
Te pesmi, v katerih je privid močnejši od resničnosti, so tvoja posebna mojstrovina - trenutek, ki postane boleče prisoten zaradi senc - blagodejne sence roke in akacije, boleče zaradi pogrešanega brata in vznemirjive zaradi prividnosti - razlijejo se kot globoka jezerca. Čestitke,
Ana
hvala Ana, hvala za predivan komentar i plemenito čitanje,velika mi je čast i radost
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mensur Ćatić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!