Počasi a vztrajno iz oči padajo preveze,
pomani si jih, poglej skozi pretveze,
začuti zgrešene zaveze
in zavrzi prazne, a drage odveze.
Prižgi si luč, naj razsvetli ti pot
lažje, bolj odločno boš korakal in manj bo zmot.
Ne pusti se v laž ujeti,
resnico v trenutku prepoznaš
svetlo se sveti.
Odpri srce,
dovolj je strahu,
strah je le meglica na las podobna snu.
Ljubezen je sonce in ta jo prežene
ampak le, če človek znotraj sebe nekaj ukrene
šele tedaj pozlačeno kletko odklene.
Pretegni krila, zajemi zrak,
naj prevetri ti zaspane čute
in razkrije tvoje skrite adute.
Mogočen si;
Junak!
Poslano:
20. 03. 2013 ob 21:33
Spremenjeno:
21. 03. 2013 ob 14:19
Tako je. Vse je tako preprosto, ko odpremo svoje srce in se zazremo v svoje bistvo in zagledamo v njem sebe v vsej svoji veličini, ko prepoznamo, da je strah le naša utvara, ki se je znebimo z ljubeznijo do sebe - in potem smo res junaki!
spominčica
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Yoda
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!