
Spustiva jadra.
Veter je odšel drugam,
zdaj nama ni treba hiteti,
lahko se ustaviva,
Voda naju nežno boža
in drobni valovi
naju na lahko zibljejo,
sleciva obleko
in se ponudiva soncu,
da naju obarva,
dotakni se me z besedo
in dotikom,
nate sem čakala,
ko si krmaril,
da si naju pripeljal v zaliv.
Zdaj te vabim v svoj objem.
Hvala ruj za optimistične besede.
Lep dan ti želim, hope
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!