hrana
rada je imela kruh v mleku
v lonček si je nalila mleko
vanj nadrobila kruh
čisto do roba
ali še malo čez
dodala materin pogled
pomešala z očetovo ramo
in večerja je bila tu
danes bo lonček prazen
nekje med pekarno
in avtomatom za mleko
je izgubila kovanec
svojega otroštva
napisala bo pesem
in jo golo
brez okraskov
in odvisnikov
vrgla v noč
ki se ji brezzoba
reži skozi okno
Poslano:
18. 03. 2013 ob 22:17
Spremenjeno:
18. 03. 2013 ob 22:18
Meni je teknila, čeprav sem tudi jaz brez kovanca :)
urednica
Poslano:
18. 03. 2013 ob 23:06
Spremenjeno:
18. 03. 2013 ob 23:29
Kot kruh in mleko, tako osnovno je sporočilo te pesmi. samo zaključek je morda malo zavajujoč. Če je pesem nekaj, kar pade iz nas, jo potem vržemo nazaj vase?
Ni morda tako, da jo vržemo ven, pojé pa nekdo drug? Če ne, se ne nasitimo, zmanjka nam feedbacka;)
Morda bi res še malo premislila o zaključku?
Lp, lidija
Poslano:
18. 03. 2013 ob 23:19
Spremenjeno:
19. 03. 2013 ob 05:54
Lidija, je zdaj bolje?
Konec koncev si lahko tudi noč postreže s pesmijo, ki gola ne bo delala težav brezzobi revici. 
Lp,
deborah.
urednica
Poslano:
18. 03. 2013 ob 23:26
Spremenjeno:
18. 03. 2013 ob 23:27
ja, absolutno deluje bolje in ne zavaja, pesem na ta način ne gre sama vase :)
čestitam, fajn rešitev.
LP, lidija
Prašeg, upam, da ti v ustih ni ostal okus po kovancu.
Lidija, hvala za pomoč in podčrtanko.
Lp,
deborah.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
- 18. 03. 2013 ob 21:04
- Prebrano 972 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 607.56
- Število ocen: 17