Makovo polje
Kako je žalosten
nedeljski sprehod
po makovem polju
Otročički se lovijo
in žgečkajo
Smejijo se
z mlečnimi zobki poletja
Pazim jih
tako daleč
tako daleč stran
Rdečih lic
sezujejo čeveljčke
in dirjajo brez miru
naravnost čez drn in strn
Oni ne mislijo na kače in razbita kolena
na trne in čebele
Z dlani v dlan
si podajajo mravljico
drobne šobice pihajo vanjo
in trgajo rdeče makove punčke
Oni ne mislijo na strah mravlje
niti na mrtve popke
Iz daljave jih kličem
Da jim ne bi nikdar ugasnilo veselje
Kako žalosten je
nedeljski sprehod
po makovem polju
Pesem z mehko mračnim podtonom, le od daleč lahko paziš otroke, ki ne vedo, kaj vse jim preti in čemu vse škodujejo oni, iz razdalje je vse tako neproblematično in spokojno ... Zato jih je treba poklicati od tako daleč, da ne vidijo zgroženosti na obrazu odraslega in da ne zbezajo ven otroka, ki se več ne spominja ... Seveda pa bi pesem lahko interpretirali tudi drugače.
Čestitke,
Ana
Hvala. :) Lp, Beatrice
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Beatrice Reiniger
- 17. 03. 2013 ob 14:24
- Prebrano 800 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 472.81
- Število ocen: 13