zapustim svoje roke
ostanejo v rokavicah
potem te božam
z jezikom
ugriznil sem kamen
in imel je okus po tebi
zapustim svoje oči
ostanejo v naočnikih
potem te gledam
z otipom
ugriznil sem kamen
in ga stežka pogoltnil
zapustim svoj dom
ostane v domovini
potem te izgubljam
s spominom
ugriznil sem kamen
ugriznil sem kamen
in izpljunil sem prst
Izlizan in pogoltnjen kamen, ki se v vulkansko delujočem trebuhu predela v prst. Pesem, ki se skozi perspektive (in najbrž tudi dioptrijo) zasuka v tisti zorni kot, ki bralca (če je take sorte) zažge. Čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: brezno
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!