Stojim. Stojim tam. Sredi tujega.
Z mrežo za metulje. Neskončje
travnikov in preoranih tal.
Čudno se lomi. Nesimetrično
nebo. Storim obrat. Za krog in
pol. Potem za dva. Kaj zdaj?
Sredi tujega. Lovim tam. Drobce.
Črk. Abstrakcij. In podob. Ki
frčijo skozi zrak. Padajo v
neskončje travnikov in preoranih
tal. Z neba. Nesimetrično se lomi.
Kaj zdaj? Privezal sem te na nitno
nihalo in te opazujem. Hipnotičnost
bom spremenil v hipnost. Če le
kdaj prideš skozi ravnovesno lego.
Ne znam se gibati po teh prostorih.
In ko skozi tišino odjekne še nek
nenavaden, vseobsegajoči molk …

Nedoločljivost občutja.

Pištin Frida